26. julij. 2010, 13:00
"Bodi zelo previden, da ne spraviš ženske v jok, kajti Bog šteje njene solze. Žensko je ustvaril iz moškega rebra in ne iz stopal, da bi hodil po njej. Ne iz njegove glave, da bi ji vladal, ampak iz boka, da mu bo enaka. Izpod roke, da bo zaščitena, in zraven srca, da bo ljubljena." (iz Talmuda)
14. julij. 2010, 13:40
Razigrano srce, plešoče srce, srce zaljubljenca je pripravljeno sprejeti Boga. Srce, ki nenehno tarna, lahko stalno moli, vendar gre njegova molitev od samega začetka v napačno smer. Postaja težko in pada nazaj na zemljo, ker nima kril, se ne more dvigniti k najbolj vzvišenemu, ne more doseči Boga. Kadar je človek dober in zaljubljen, kadar je poln smeha in radosti, ko ni resen, temevč razigran in nedolžen kot otrok, ko se čudi vsakemu in vsemu, kadar vse gleda z občudovanjem, ko njegovo srce poje aleluja, potem lahko Bog vstopi vsak trenutek. Naučite se, kako ga boste sprejeli: odprto, z ljubeznijo, s pesmijo in veseljem. Potem Bog mora priti. Pokličite ga k sebi, namesto da vi greste k njemu. Osho
23. junij. 2010, 11:36
Človek, ki je dosegel spoznanje, je odvrgel želje, ki jih je nosil v svojem srcu in našel zadovoljstvo le v atmanu (nesmrtna duša, opr. prev.). Tak človek vselej ohrani mir kljub težavam in tegobam. V njem je splahnela vsaka želja po trenutnih zadovoljstvih; izginile so strasti, strahovi in jeza.
Takšen človek je modrec trdnega uma. Tisti, ki ga nič ne privezuje, ki se ne radosti v sreči in ne sovraži v nesreči, je pravi modrec. Ko takšen človek svoja čutila umakne iz zunanjega sveta in jih potegne vase kot želva svoje ude, pomeni, da trdno stoji na svojih spoznanjih. /…/
Če se človek prepusti, da ga nosijo spremenljiva čustva, se modrost prevaža na barki, ki jo nosi veter po valovitem morju. Zato, o Mogočni, lahko do pravega spoznanja pride samo tisti, ki je svoja čutila popolnoma ločil od zunanjih vtisov.
Kar je noč za vsa bitja, je budno stanje za modreca; kar ima vsakdo za budno stanje, je za modreca, vidca noč. Mir bo dosegel le tisti, v katerega vse želje vstopajo kot reke, ki pritekajo v nespremenljivi ocean, in ne tisti, čigar gibalo so želje. Tisti, ki je odvrgel vse želje in gre svobodno naprej, brez sebičnosti in nečimrnosti, je dosegel notranji mir. /…/
Odlomek iz Bhagavadgite
11. junij. 2010, 12:46
Tako se tudi obvarujemo pred težavami, saj s povzročanjem trpljenja drugim najbolj škodimo samim sebi. Če vam je težko pomagati drugim, se poskusite obnašati kot inteligentni egoist. Pomoč drugim ustvarja pozitivne odnose in ugodne okoliščine, ki bodo na koncu koristile tudi vam.
Le zakaj? Spoznavanje novih krajev in ljudi bogati življenje. Lepih trenutkov se spominjamo vse življenje.
Ko ljudje izgubijo službo, se počutijo brez volje, kot bi bili ohromljeni. Pogostokrat si mislijo: Situacija je brezupna, kaj naj vendarle naredim? Spet drugi ljudje pa izgubo službe doživljajo kot dobro priložnost za spremembe. Vse skupaj vzamejo kot izziv. To je pozitivni pristop, ki pa seveda ni tako zelo lahek.
Tudi če do določenih ljudi ne gojite pretiranega spoštovanja, se morate veseliti njihovih uspehov – če ti koristijo celotni skupnosti. Za uspeh so velikokrat potrebni napori in talenti veliko ljudi.
Po budističnih pojmovanjih trpljenje nikoli ne vodi v pesimizem ali obup. Z njegovo pomočjo prepoznamo dejanske vzroke za svojo nesrečo.
Tudi če ne verjamete v prav nič, poskusite najti luč nad bolečo točko, ki blaži bolečino, in začutili boste pravo olajšanje.
Če pa so težave nepremagljive, pomislite na lastna dejanja v tem ali prejšnjem življenju, ki so povzročila, da te težave nikakor ne izginejo. To vam bo prineslo nekaj miru in spokojnosti. Drugače se vam bodo skrbi, trpljenje in bolečina zdeli nesmiselni.
Ni vam treba kupiti novega pohištva za stanovanje ali se preseliti v novo stanovanje. Vaš sosed je sicer lahko zelo glasen ali pa težak, toda vse dokler sta vaš lasten duh in srce mirna, vas tudi takšni sosedje ne bodo prav nič motili. Če se na splošno hitro razdražite, ne boste prav srečni niti, ko vas obiščejo vaši prijatelji. Če ste mirni in sproščeni, vas ne zmoti niti najmanjša malenkost.
Življenje posameznega človeka je omejeno, enako pa velja tudi za količino tistega, kar lahko imamo v lasti. Zato je bolje, da ste zadovoljni že od samega začetka.
Obstajata dve poti do iskanja vzrokov sreče. Prva je zunanja. Boljše stanovanje, boljša obleka in boljši prijatelji. Druga pot se skriva v duhovnem razvoju, ki prinaša notranjo srečo. Trajno srečo prinaša le druga pot!
1. junij. 2010, 15:04
Preteklost je tisto, česar ni več pred vami. Prihodnost je tisto, česar še ni pred vami. In sedanjost je tisto, kar je pred vami in vam uhaja iz vida. Kmalu bo preteklost ... Če se ne oklepate preteklosti ... oklepanje preteklosti je neumnost. Ni je več, zato je po toči zvoniti prepozno. Kar je minilo, je minilo! In nikar se ne oklepajte sedanjosti, kajti tudi ta odhaja in bo kmalu preteklost. Nikar se ne oklepajte prihodnosti - upanj, predstav, načrtov za jutri - kajti jutri bo postal včeraj. Vse vam bo ušlo iz rok. Oklepanje ustvari samo nesrečo. Čas je, da se soočite z dejstvom, da preteklosti ni več in da je prizadevanje, da bi se ponovila, zanesljivo način, da obtičite v starih projektih, ki bi jih sicer že prerasli, če ne bi bili tako zaposleni z oklepanjem tistega, skozi kar ste že šli. (Osho)
21. maj. 2010, 11:11
“Duša, ki se giblje v svetu čutov in ohranja te čute v soglasju ... najde mir in počitek.” Bhagavadgita
3. maj. 2010, 13:51
Po premisleku (Mali princ) vpraša: Kaj pomeni "udomačiti"? /.../
– To je že zdavnaj pozabljena umetnost, reče lisica. To pomeni "ustvarjati vezi" ...
– Ustvarjati vezi?
– Da, reče lisica. Za sedaj si zame samo majhen deček, tak kot sto tisoč drugih majhnih dečkov. Jaz te ne potrebujem. In niti ti me ne potrebuješ. Zate sem samo lisica, taka kot sto tisoč drugih lisic. Toda če me udomačiš, bova eden drugega potrebovala. Ti boš zame edinstven na svetu. Jaz bom zate edinstvena na svetu ...
– Zdaj začenjam razumeti, reče Mali princ. Nekje je vrtnica ... zdi se mi, da me je udomačila ... /.../
– Moje življenje je puščobno. Jaz lovim kokoši, ljudje lovijo mene. Vse kokoši so si podobne in vsi ljudje so si podobni. Dolgčas mi je že. Toda če me udomačiš, bo v moje življenje posijalo sonce. Spoznala bom zvok korakov, ki je drugačen od vseh drugih. Drugi koraki mi prinašajo smrt. Tvoji pa me privabljajo iz brloga kot pesem. Poglej! Vidiš žitna polja tam? Jaz ne jem kruha. Žito je zame nekoristno. Žitna polja v meni ne zbujajo nobenih spominov. In to, to je žalostno! Toda ti imaš zlate lase. Zato bo čudovito, ko me boš udomačil! Žito, ki je zlate barve, me bo spominjalo nate. In rada bom imela šumenje žita, valujočega v vetru ...
Antoine de Saint-Exupéry, Mali princ
14. april. 2010, 14:22
Ko se soočate s problemi in težavami, se ne smete vznemirjati in se vdati depresiji, ki je znamenje šibkosti. V takšnih okoliščinah morate pokazati strpnost in sposobnost odpuščanja in ne smete dopustiti, da vas prevzamejo jeza, sovraštvo in občutek maščevalnosti. Ste utelešenje moči in ne šibkosti. Zato morate biti v težkih časih prizanesljivi in biti pripravljeni oprostiti in pozabiti. Sposobnost odpuščanja je največja moč človeškega bitja. Če jo izgubi, postane demon. Sathya Sai Baba